Rubinsteinkine

Rad bi bil tudi moder.
..V starih knjigah je zapisano, kaj je modro.
ostati zunaj sporov tega sveta in
preživeti svoj čas brez bojazni.
shajati tudi brez nasilja,
zlo poplačevati z dobrim,
svojih žela ne izpolnjevati, temveč pozabljati

Ko pa vendarle pride čas,
ko bo človek človeku v pomoč,
se nas spominjajte
s potrpežljivostjo.
B.Brecht, Za nami rojenim

Šele ob ločitvi ali ob spominu na ljudi, ki jih ne bomo več videli, se lahko namesto običajnega “Kaj smo dosegli?” vprašamo tudi kako smo sobivali?
Zakaj ne moremo ne želimo, nočemo, pozabljamo.. biti ljubeznivi in zakaj so nam druge stvari pomembnejše? Tako zelo pomembne, da ne moremo.
Kako smo lahko včasih malenkostni in kako smo prav smešno prepričani, da imamo tako prekleto prav. Tako zelo prav, da ne moremo.

Tu je nekaj detajlov ilustracij knjig za otroke iz letošnjega sejma v Bolonji.
Nekaj knjig s sejma je bilo razstavljenih te dni tudi pri nas, v knjigarni Konzorcij v Ljubljani. A najboljših ilustriranih knjig je le bolj malo prišlo do nas.

KIM, Young-jin	YANG, Sang-yong	MaikoYoshimoto
KIM, Chun-jung	Luisa Gialma	CHOI,Hyang-rang
KIM, Sung-min	KANG, Hye-sook	YOO, Ae-ro

Včeraj sem se odpravila v gozd. Prvič po petih mesecih sem obula športne copate in naredila nekaj tekaških korakov med hojo po makadamski poti. Zopet tečem. Lep občutek, ko po poškodbi zopet dobivam moč. Po dogem poležavanju in prijateljevanju z berglami spet hodim ven in uživam v naravi. In danes me noga ne boli, ker sem si samo obula druge čevlje. In moja noga ni več čudna preklja.  

Nikoli nisem igrala računalniških igric. Tudi sicer me igre ne pritegnejo. Ko vsi drugi igrajo ali rešujejo uganke, jaz nekaj mečkam. Na koncu se le spravim k delu. In začnem to, kar normalni ljudje preskočijo. Sprašujem se, ali je uganka sploh rešljiva, je ena ali več rešitev, kako lahko spremeniš pravila ali vprašanje. To mi drugi zamerijo, ker si z mano ne morejo nič pomagat. Obveljam za leno in zateženo. Zadnjič, ko so se vsi kolegi preskušali v varianti Einsteinove uganke, sem jaz ugotavljala ali se sploh da rešit. Bolj je zanimivo analizirat uganko, kot reševat eno. Vse ali nič. Razumem, da je, ko danes preberem iz novic, James F. Crook nepriljubljen, ker je z rešitvijo sudoku igre vzel igralcem vso draž te igre. Rešil je vse. Kakor znajo računalniški programi zmagat v vsaki igri šaha.
Zame je nepreklicno, da sem zgrešila študij. Teorija iger in sploh matematika je zelo zanimiva.

Zares pa igram le eno igro, ameriško ruleto. Teorija rulete je znana, a za naslednji met kroglice le-ta obmolkne. Na vse ali nič, torej.

Rada se zapeljem do Bleda in tu spijem eno kavo.

Kje se pa drugi razvajate?

Prvi -nočni- dopustniški zakon je spanje z nogami na toplem in z glavo pod zvezdami. Gledati druge svetove in se razbremeniti vsega pritiska družbenih mehanizmov, sistemov in ideologij, ki posameznika omejujejo, na drugi strani pa samopoveličujejo človeštvo nasproti naravi. Zaspim ob naštevanju svetov. Prvi vsakodnevni, stvarni svet, z vso našo predsodkov polno pomembnostjo, prisvajanjem in plezanjem eden čez drugega. Drugi mikro, kemični svet, ki nas poganja in nosi skrivnost življenja. Tretji notranji, duševni svet, svet domišljije, tistega, česar tu ni. Četrti je svet drugih zvezd in galaksij. Peti drugih časov in snovi. 

Drugi -dnevni- dopustniški zakon je toples kopanje brez prebodenih pogledov in nekogaršnjih pojasnil, da zaradi otrok.  Bolj ko je svet zapacan, več je moralnih čistunov, ki razkošje omejijo na spodobno mero, kaj je prav in kje je čemu pravo mesto. Včasih zaradi toplesa nismo imele problemov, dandanes pa nas bi vse stlačili med nudiste.  Prav sta le dva svetova torej, popolna v svoji skrajnosti.