Rubinsteinkine

pravljice

« |

Ko nismo mogli

1.11.2010

Rad bi bil tudi moder.
..V starih knjigah je zapisano, kaj je modro.
ostati zunaj sporov tega sveta in
preživeti svoj čas brez bojazni.
shajati tudi brez nasilja,
zlo poplačevati z dobrim,
svojih žela ne izpolnjevati, temveč pozabljati

..Ljubezni stregel sem nemarno
in naravo gledal nepotrpežljivo.

..In ob vsem tem vemo.
tudi sovraštvo do podlosti
ti spači poteze.
Tudi jeza nad nepravičnostjo
te ohripi. Ah, mi,
ki smo hoteli pripraviti tla za ljubeznivost,
sami nismo mogli biti ljubeznivi.

Ko pa vendarle pride čas,
ko bo človek človeku v pomoč,
se nas spominjajte
s potrpežljivostjo.

B.Brecht, Za nami rojenim

Šele ob ločitvi ali ob spominu na ljudi, ki jih ne bomo več videli, se lahko namesto običajnega “Kaj smo dosegli?” vprašamo tudi kako smo sobivali?
Zakaj ne moremo ne želimo, nočemo, pozabljamo.. biti ljubeznivi in zakaj so nam druge stvari pomembnejše? Tako zelo pomembne, da ne moremo.
Kako smo lahko včasih malenkostni in kako smo prav smešno prepričani, da imamo tako prekleto prav. Tako zelo prav, da ne moremo.

  • Share/Bookmark
 

Avtor rubinstein, zapisano 1.11.2010 ob 20:07 pod Aktualno. Lahko napišete komentar ali naredite trackback s svoje strani.

Ni odziva na “Ko nismo mogli”
Na vrh

Komentiraj




Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !